Hej.

V zadnjem času mi po glavi kroži preveč misli. Nenehno razmišljam o določenih stvareh, ljudeh, dogodkih… In čeprav premlevam na polno, se nič ne spremeni. Ker se ne more. Druga stran vidi svet popolnoma drugače, ne čuti potrebe po spremembi, ne vidi smisla, ali pa preprosto nima te širine. Mogoče tudi jaz na določene stvari gledam narobe. Kdo ve?

Ampak ne glede na vse, enkrat pride trenutek, ko moraš sprejeti stvari take, kot so, in se premakniti naprej. V tem kaosu v svoji glavi sem se ta teden preprosto odločil: “Dovolj je.” Ne bom več zapravljal energije z razmišljanjem o ljudeh in stvareh, kjer je jasno, da nima smisla. Zaradi prekomernega razmišljanja sem počasi prehajal v točko frustracije, kar res nima smisla. Da ne bo pomote, vse to je izredno težko, ampak sem ugotovil, da s tem škodim samo sebi.

Odločil sem se, da spremenim fokus, da bom misli usmeril v druge zadeve. Hočem spet biti nasmejan, aktiven, živeti polno vsak dan. Premisleki o preteklosti me ne bodo več držali nazaj. Energijo bom usmeril v to, kar lahko naredim danes – tukaj in zdaj.

In kot bi usoda hotela, pride prava oseba ob pravem času. Prijatelj mi reče: “Moraš spoznati Martino, res super oseba, sigurno se bosta ujela.” Dam pobudo za kavo in takoj opazim, da je Martina res polna življenjskih izkušenj. Med najinim pogovorom mi reče nekaj, kar me zadene naravnost v srce: “Ne glede na vse, kar se mi dogaja, sem se že dolgo nazaj odločila, da bom dobra oseba in da bom zdrava.”

Takrat sem se iskreno nasmejal, a ti tud, se tem, da se je to odločila, kar lep čas nazaj. Spomnil sem se na svojo odločitev, ki sem jo sprejel pred kratkim. Tudi jaz sem si rekel, da ne bom več izgubljal časa z mislimi na stvari, ki jih ne morem spremeniti. Ampak da ne bo pomote – to ni preprosto. To je proces, kar sva se z Martino takoj strinjala. Sprejeti realnost, da ti nekdo ne odgovori na klice, da izgubiš pogodbo ali službo, da se stvari ne izidejo tako, kot bi si želel – ni enostavno. Močno upam, da se bo čim manj nas s tem soočilo. A ni druge poti.

Ni recepta, koliko časa bi moral razmišljati o nečem, koliko časa žalovati ali govoriti o neki stvari. Ampak vem, da pride trenutek, ko si moraš reči: “Dovolj je.” Takrat začneš delati prve korake naprej, pa naj bodo še tako majhni. Pomembno je, da začneš. Ne smeš dovoliti, da preteklost postane tvoja prihodnost.

Sprejeti moramo, da v življenju ne moremo nadzorovati vsega. Kar lahko naredimo, je, da se odločimo, kakšna oseba hočemo biti in kako bomo šli naprej. In ko pride ta trenutek, ga zagrabimo z obema rokama. Odločimo se, da bomo dobra oseba – zase. Da bomo živeli danes in ne obtičali v preteklosti.

Včasih nas življenje preizkuša. A naj samo omenim, da imamo vedno izbiro. Moč je v tem, da izberemo, kako bomo nadaljevali. Ne pustimo, da nas preteklost drži nazaj. Danes je dan, ko lahko začnemo na novo. Naredimo prvi korak in gradili bomo svojo boljšo prihodnost.

Boško