Vprašal sem 12 ljudi, kdo je vprašal šefa, kaj rabi. Dve sta se smejali.

Ta teden sem posnel oddajo o tem, zakaj mreženje ni prodajna veščina.

Ampak nekaj iz tistega posnetka ni šlo ne v en klip ne v eno objavo. In ravno to je del, ki ga v podjetjih uporabljam največ. Imenujem ga Poslovna gora uspeha.

Zveni pompozno. Ni. Je risba na treh nivojih, ki jo lahko narediš na hrbtni strani bloka v desetih minutah.

Na vrhu gore je tvoja stranka

Če ne delaš v prodaji, je na vrhu tvoj nadrejeni. In tu se prva stvar že zalomi. Ker če te vprašam, kaj tvoja stranka od tebe pričakuje ta mesec, ne na splošno, ta mesec, večina ljudi začne ugibati.

Imel sem delavnico v Murski Soboti. Dvanajst ljudi v prostoru, šef je sedel zadaj. Vprašal sem jih: kdo od vas je ta mesec šel do njega in rekel: povej, kaj rabiš, da bomo kot ekipa lažje dosegli svoje?

Dve sta se začeli smejali. Nihče ni dvignil roke.

Ne zamerim jim. Nihče jih tega ni naučil. Ampak poglej, kaj to pomeni: dvanajst ljudi vsak dan dela za nekoga, ki mu nikoli niso postavili enega vprašanja.

V sredini gore si ti

Tu ne gre za samovšečnost. Gre za tri stvari, ki jih moraš znati povedati na glas: kje si dober, kje ti zmanjkuje, in kakšen plan imaš, da tisto drugo popraviš.

Če tega ne veš ti, tega ne ve nihče. In potem si odvisen od tega, da te nekdo drug opazi.

»Naj se organizacija trese zate, ne ti zanjo.«

To ni predrznost. To je edini položaj, iz katerega imaš mirno vest, ko se stvari spremenijo, in v vsaki organizaciji se enkrat spremenijo.

V temelju gore so tvoji ključni sodelavci in poslovni partnerji

To je nivo, ki ga skoraj nihče ne obdela.

Recimo, da sem jaz z Markom sodelavec in moje delo je odvisno od njegovega. Ni nama treba v petek na pijačo. Ni nama treba skupaj na piknik in ne rabiva skupnega dopusta. Sploh se ni nujno, da se osebno razumeva. Morava se pa spoštovati toliko, da dostaviva.

Ker če midva ne dostaviva, dobi slabo izkušnjo stranka ali nadrejeni. In po nosu dobiva oba. Ne on. Ne jaz. Oba.

Zato je Marko del mojega temelja, ne mojega urnika za kavo.

Zdaj pa naredi to risbo zase

Vzemi list. Tri nivoji.

Vrh: kdo je tvoja stranka ali nadrejeni in kaj konkretno pričakuje ta mesec.

Sredina: dva tvoja plusa, en minus, en korak za ta minus.

Temelj: napiši imena. Ne funkcij, imena. Ljudje, brez katerih ti ne dostaviš.

Večina ljudi obtiči pri temelju. Vrh napišejo v dveh minutah, sredino nekako, potem pa dolgo strmijo v prazno. To je ugotovitev, ne očitek. In je natanko razlog, zakaj toliko ljudi dela dvakrat več, kot bi bilo treba.

Ena stvar za ta teden

Vzemi eno ime iz temelja. Eno. Pojdi do njega in reci: povej mi, kaj rabiš ta mesec od mene, da ti bo lažje. Ne šefa. Sodelavca. Tistega, brez katerega ne dostaviš.

Napovem ti dvoje. Prvič, čudno se ti bo zdelo, dokler tega ne izgovoriš. Drugič, tisti človek si bo to zapomnil dlje, kot si predstavljaš. To je ena poteza. Traja tri minute. In je več, kot je naredilo tistih dvanajst ljudi v Murski Soboti skupaj.