Hej,
Vprašanje, ki se mi pogosto zastavlja, je: “Dejansko, koliko smo mi res pripravljeni narediti korak več za investicijo v neki odnos v poslovnem ali privatnem svetu?”.
Ta teden sem imel dve zanimivi situaciji, zaradi katerih sem se spraševal prav o tem. Teden je namreč bil izredno pester. V ponedeljek sem imel svojo redno Marles delavnico v Mariboru, v torek in sredo delavnico na Zavodu za zaposlovanje s štirinajstimi ljudmi v Novi Gorici. V četrtek sploh nisem šel domov, temveč sem šel direkt iz Nove Gorice v Portorož na Slovenski oglaševalski festival. Petek sem preživel med predavanji, sestanki, srečanji, saj je to svet oglaševalcev, kjer se moram zares vrteti.
Fora je bila v tem, da bi moral v petek dejansko leteti domov, vendar sem podaljšal za še eno noč, ker me je Tanja iz ekipe Adria Mobila prosila, naj pridem in nekaj povem v soboto zjutraj v okviru njihovega teambuildinga. To ni bilo nič kaj takega, ker sem itak že bil v Portorožu, vendar sem moral to uskladiti okoli otrok, ker je imela tudi Mirjana dogodek, ki se ga je morala udeležiti. Zato sva babi prosila, naj poskrbi za Vido in Zalo. Težava je bila v tem, da je moral Vida v soboto nekdo pripeljati v Ljubljano, kjer bi ga jaz pobral, saj je moral biti v Mariboru na ekipnem državnem prvenstvu v atletiki. V osnovi bi večina nas rekla: “Ne da se mi, ne bom prosil ljudi za pomoč in to vse koordiniral”.
Tanja je res v redu punca, meni pa je v interesu delati za Adria Mobil. Predavanje v Marini Portorož, čeprav nikoli ne veš, kakšno bo vzdušje in kako se bodo te spontane stvari odvijale, je bilo vrhunsko (celo podaljšali smo ga za pol ure). V zadnjem trenutku sem bil na poti v Maribor in dejansko sva prispela pravočasno za ogrevanje. Že vnaprej sem vedel, da bom šel v Maribor samo zaradi njegovega teka, samo zaradi tistih dveh minut, čeprav Vid ni nobenega pričakoval.
Ne morem ti opisati, kako hvaležna je bila Tanja,da sem ostal v Portorožu in opravil to predavanje in kako srečen je bil Vid, ko je videl mene in sestro na dirki. Ja, morda sem se moral malo bolj potruditi, se malo več usklajevati, delati do polnoči, da sem se držal rokov, vendar je v mojem svetu vsak nasmeh ljudi, ki so mi pomembni, vreden dodatnih korakov, minut, ur, saj je to pravzaprav naložba v odnose z ljudmi, za katere mislim, da jih bom potreboval in želel imeti v svojem življenju.
Rad bi, da se tudi ti vprašaš, kolikokrat si že naredil ta korak več? Kolikokrat si vedel, da bo vlaganje dodatnih ur izziv, a si se vseeno potrudil in naredil dodatno potezo za razvoj svojih odnosov? Investicija v odnose je hkrati investicija v tvojo prihodnost!
Uživaj na polno,
Boško
P.S. Če si pripravljen, da si aktivno prizadevaš za uresničitev svoje vizije, vendar ne veš, kje začeti, poglej si moj online tečaj »Aktiviraj se!«, ki ti bo pomagal zgraditi nepremagljivo mrežo poznanstev v 30 dneh! Aktiviraj se!