Zdravo.

Današnji newsletter je posvečen temi, ki se dotika vsakega izmed nas v določeni točki življenja: občutku stagnacije in nujnosti aktivacije. Včeraj sem se slišal z znanko, ki je izpostavila, da se zaveda, kako se ji življenje vrti v krogu udobja — posel je OK, plača sploh, zaveda pa se, da je v službi brez pravega napredka. Njene besede so bile: »15. v mesecu je kul plača.« Ona ne bo dolgo ostala v tej poziciji, ona se bo sigurno aktivirala. Ampak njena zgodba ni osamljen primer. Veliko ljudi doživlja podobno situacijo, kjer se dnevi zlivajo eden v drugega brez občutka resničnega dosežka ali osebne rasti.

Kako se ti aktiviraš? Aktivacija ni le beseda, temveč nujno potreben korak za vsakogar, ki želi preseči trenutno stanje in se premakniti naprej. Tole bo zdaj malo kontradiktorno, ampak ni dovolj imeti zgolj dobro plačo, če ostali deli življenja ostajajo nepotešeni. Dejstvo je, da je denar pomemben, ni pa ključen za uspeh ali srečo. Danes ima ogromno oseb kar lep kupček denarja, pa so demotivirani, nezadovoljni, lahko celo rečem nesrečni. Pasivnost postopoma erodira našo voljo in energijo, ne glede na finančno zadovoljstvo, ki ga morda čutimo.

Še večji izziv se pojavi, ko ljudje niso zadovoljni s svojim delom, to isto plačo, prijatelji ali partnerskim odnosom, a kljub temu ne najdejo motivacije za spremembo. Ta del je težje razumeti? Ujeti so v svetu izgovorov, zanikanja in pesimizma, ne vidijo izhoda iz svoje situacije. V takih primerih je težko najti prave besede ali dejanja, ki bi jih prebudila. Velikokrat ne slišijo svoje mreže.

Spomnim se svojih dni pri Kompasu, kjer sem bil tudi jaz ujet v rutino. Dolgo nisem pogledal zunaj »vasi«, ki se je imenovala Kompas. Čeprav ni bilo nikoli tako hudo, da ne bi mogel delati, je rutina počasi načenjala mojo motivacijo in zadovoljstvo. Moje prebujenje je prišlo, ko sem se vprašal, kje se vidim čez 20 let, če ostanem na tej poti. Prvič me je v življenju zaskrbelo, kaj bom delal v zrelih letih. Bo sploh še kdo hotel z mano delati, če bom ostal tako pasiven? Doživel sem lep hladen tuš.

Kaj bo pa tvoj hladen tuš? Kaj te bo prebudilo in ti pokazalo, da je čas za spremembo? Če nisi ti tisti, ki potrebuje spremembo, je morda kdo v tvoji mreži, ki se muči s podobnimi občutki. Boš ti tisti, ki mu bo pomagal prepoznati stagnacijo in ga spodbudil k aktivaciji?

Vse prevečkrat slišim ljudi reči, da se nič ne da spremeniti, da so stvari pač takšne, kot so. Zadnjič mi je nova znanka omenila, da je se v Kranju nič ne dogaja, da ni kul oseb. Na vprašanje, koliko novih oseb je spoznala v zadnjih 6 mesecih, je rekla samo tebe. Ob takih pogovorih običajno izberem politično korekten odgovor in se umaknem, saj se takšni pogovori pogosto izkažejo za neproduktivne. Sam vem, kako težko se je premakniti, bil sem že v situaciji, ko se mi je zdelo, da bi bilo najlažje samo sedeti in jokati. Ker vem, da to ni rešitev, sem obrisal solze in letel naprej. Absolutno sem iskal podporo v svoji mreži, pri pravih osebah. Če ne, danes ne bi bil tu, ker sam sem v večini primerov sam nemočen.

Danes te želim spodbuditi, da prevzameš odgovornost za svoje življenje in se aktiviraš. Poglej svoje trenutne okoliščine, oceni, kje si, in se vprašaj, kaj lahko storiš, da izboljšaš svoje stanje. Nič se ne bo spremenilo, če ne boš aktivno pristopil k svojim izzivom. Aktiviraj sebe in svojo mrežo!

Vzemimo si trenutek in resnično premislimo, kaj lahko danes storimo, da bomo jutri boljši. Ne dovolimo, da nas strah pred neuspehom ali občutek nemoči zadrži na mestu. Ne ignoriraj priložnosti, da se aktiviraš in narediš korak naprej.